V Srbiji našli množično grobišče

Na severu Srbije, v bližini Rume, so našli množično grobišče, v katerem so bili ostanki 77 ljudi, večinoma žensk in otrok, ki so jih brutalno umorili.

Množični poboj se je zgodil pred približno 2.800 leti, ostanke umorjenih pa so našli na arheološkem najdišču Gomolava.

Kot so zapisali znanstveniki v članku, objavljenem v reviji Nature Human Behaviour: "Na splošno vzorec kaže na hudo nasilje, ki je bilo brutalno, namerno in učinkovito."

Ugotovitve kažejo, da so skupino najprej zbrali na enem mestu, nato pa jih pobili z udarci in vbodi.

"Ni nobenih osteoloških ali arheoloških dokazov, ki bi kazali, da so bili ti posamezniki ujeti in dlje časa zadrževani," je za portal Live Science dejala dr. Linda Fibiger, ki je vodila raziskavo.

Kot kažejo ostanki, se napadalci in žrtve niso neposredno soočili iz oči iz oči.

Položaj poškodb namreč nakazuje, da so nekateri napadalci morda bili na konjih, ki so žrtve pobili s topim orožjem, kot so kiji, gorjače ali bojna kladiva, nekatere žrtve pa so bile ranjene z izstrelki – na primer kamni iz prače.

Pri nekaterih žrtvah so našli obrambne poškodbe, kar nakazuje, da so se vsaj nekatere poskušale braniti.

Žrtve med seboj večinoma niso bile v sorodu

Analiza je pokazala, da je bilo med 77 posamezniki 40 otrok, starih med enim in 12 leti, 12 pa mladostnikov. 24 je bilo odraslih, od teh je bilo 87 odstotkov žensk, navaja študija. Edini najdeni dojenček je bil deček.

Genetska analiza posmrtnih ostankov je razkrila, da je bilo med žrtvami le malo sorodstvenih povezav, poleg tega pa so imele različne prehranske navade, kar nakazuje, da je večina odraščala na povsem različnih območjih.

Množični poboj je bil del širšega konflikta

Raziskovalna ekipa meni, da se je pokol zgodil v nemirnem obdobju, ko so skupnosti postajale manj nomadske in so začele oblikovati nova, utrjena naselja.

Množični umor pa je bil po mnenju znanstvenikov načrten in del obsežnejšega konflikta, v katerega so bile vpletene številne naselbine.

Študijo so izvedle ekipe z univerze v Edinburgu, University College Dublin in univerze v Köbenhavnu.

Fibigeer je dejala: "Brutalne poboje in kasnejše obeleževanje dogodka lahko razumemo kot močan poskus uravnoteženja razmerij moči ter uveljavljanja prevlade nad ozemljem in viri."

V 9. stoletju pr. n. št. so se po območju Karpatov in Panonske nižine selile in naseljevale številne kulturne skupine.

Ta pritok prebivalstva je skupaj z napetostmi med nomadskim in stalnim načinom življenja morda ustvaril "potencialno eksploziven skupek nasprotujočih si ideologij rabe zemljišč in lastništva", so zapisali raziskovalci.

Te napetosti so lahko privedle do prisilnih selitev ali razseljevanja določenih skupin, zajetja in pobijanja izbranih ljudi ter do izmenjave žensk in otrok prek porok ali rejništva.

Že drugo množično grobišče iz tega časa na tem območju

Najdeno množično grobišče je že drugo, ki so ga našli v Gomoglavi.

Prvega so našli že leta 1954.

V njej so bili predvsem ženski skeleti, poleg živalskih kosti, kovinskih predmetov in keramike iz istega obdobja.

Obe množični grobnici sta bili morda zamišljeni kot neke vrste zakladnici dragocenih predmetov in ljudi, so zapisali raziskovalci.

Ženske in otroci so bili za preživetje teh skupnosti ključnega pomena, zato so raziskovalci sklenili, da so bili njihovi umori namenjeni prekinitvi rodovnih linij.

"Če pogledamo celoto – sam pokol, pogrebni obred in nastali spomenik –, vidimo zaporedje dejanj, katerih namen je bil z nasiljem razrešiti ali izkoreniniti konflikt ter ponovno uravnotežiti moč znotraj ali med skupnostmi," so zapisali raziskovalci, kar je vodilo v "množično nasilje in uveljavljanje moči v prazgodovinski Evropi".